Razvijanje pozornosti in koncentracije - dejavnosti, ki jih lahko izvajamo z otrokom doma

Pozornost in koncentracija sta človekovi kognitivni sposobnosti, pomembni za človekovo vsakodnevno delovanje. Težave s pozornostjo in

koncentracijo zaznamo že pri predšolskih otrocih, še posebej pa dotični šibko razviti veščini ovirata šolske otroke. Otroci so lahko zasanjani

(miselno odsotni), motorično nemirni, impulzivni in odkrenljivi (hitro jih zmotijo dražljaji), s težavo se osredotočijo na delo in učenje, so

pozabljivi in slabo organizirani...  Kako jim torej pomagati?


 

Razvoj pozornosti in koncentracije

Obdobje dojenčka - V prvih nekaj mesecih dojenčkovo pozornost pritegnejo predvsem koti in robovi figur. Pritegnili ga bodo kontrasti ter slike z velikimi figurami. Pri približno dveh mesecih postane pozornost bolj fleksibilna, otroka bo pritegnila celo figura, ne samo robovi. Med 2. in 3. mesecem starosti bo dojenček najdlje gledal predmete in dražljaje, ki so zmerno novi (delno domača in delno nova stvar). Dojenček v tem obdobju še ne zmore hitrega prenašanja pozornosti iz enega dogodka (čuta) na drugega.

Predšolsko obdobje (od 2. do 6. oz. 7. leta) - V tem obdobju se začne razvijati aktivna pozornost, kar pomeni, da zmore otrok svojo pozornost tudi usmeriti in jo nadzirati (na primer poslušanje navodil, ne da bi ga zmotila živobarvna slika). S starostjo postaja otrok vse bolj sposoben izbrati in se osredotočiti na del kakšne zapletene situacije (recimo v pogovoru med staršema slediti samo govoru mame). Sposobnost ignoriranja nebistvenih informacij se razvija in se izboljšuje s starostjo. Razvoj zaznavanja je tesno povezan s kognitivnim razvojem.

Mlajši šolar - Za višje oblike učenja je pomembna sposobnost zrelejše oblike pozornosti. Da lahko otrok rešuje naloge, sledi navodilom in razlagi, bere in piše, mora svojo pozornost nadzorovati, usmerjati in sistematično premikati od ene pomembne stvari do druge. 

(Povzeto po L. Horvat in L. Magajna: Razvojna psihologija (Državna založba Slovenije, Ljubljana 1987).

 

Bistvena priporočila za boljše počutje, zdravje in delovanje otroka 

Otroku časovno omejite gledanje televizije ter rabo telefona in računalnika. Predvsem se izognite tablici, telefonu in televiziji zvečer, saj

    lahko ima otrok težave s spanjem. Prekomerno gledanje televizije oz. raba računalnika med drugim spodbuja gibalno pasivnost otrok, vpliva na

    kakovost spanja in koncentracijo (negativnih posledic je še več).

⇒ Otrok naj hodi spat pravočasno. Zjutraj bo bolj spočit in boljšega počutja, lažje se bo zbral pri delu.

Za kakovostni spanec uvedite večerno branje (poslušanje pravljic). Otrok bo tako hkrati razvijal veščino poslušanja (slušno pozornost) in krepil interes za

    branje in knjige. 

⇒  Poskrbite za primerno hidracijo telesa med mirovanjem, gibanjem in učenjem. Pomanjkanje vode vodi v zmanjšanje pozornosti in upad koncentracije.

    Voda nas osveži, okrepi in napolni z energijo.

⇒  Čim več časa preživite z otrokom v naravi, na travniku, v gozdu, torej na svežem zraku. Spontano gibanje v naravi bo okrepilo otrokov gibalni in

    kognitivni razvoj, ga sprostilo in umirilo. Teren v gozdu je razgiban in neraven, zato otrok posledično razvija svoj vestibularni sistem (ravnotežje). 

⇒  Prehrana je zelo pomembna. Zmanjšajte količino sladkorja, sladil in predelane hrane v otrokovi prehrani. Uživajte več sadja, zelenjave, rib in

     polnozrnatih živil.  

⇒  Vzpostavite dnevno rutino in bodite pri tem dosledni. Otrok naj ve, kdaj je na vrsti igra in kdaj so na vrsti domače zadolžitve. Tako se bo lažje držal pravil

    in sprejemal zadolžitve, saj bodo situacije zanj predvidljive.

Aktivnosti za razvijanje pozornosti in koncentracije

         1. Igra z balonom   

Napihnite balon. Z otrokom si ga podajajte, ne da bi padel na tla. Po dogovoru ga udarjajte z desno roko, z levo roko, z nogo, z glavo, z notranjo ali zunanjo stranjo dlani. Otrok tako razvija pozornost in koncentracijo, vidno sledenje (spremljanje balona s pogledom), motoriko telesa in koordinacijo oko-roka. 

 

        2. Igra sprememb 

Otrok naj si ogleda domači prostor (mizo, omaro s policami...) - za 1 minuto.  Za učinkovitejše opazovanje oziroma zapomnitev prostora naj otrok pripoveduje, kaj opazi v prostoru, na mizi itd. Opozorite ga, naj bo pozoren na podrobnosti, recimo kaj vse je zloženo na mizi. Nato si pokrije oči ali se obrne vstran. V tem času naredite neko spremembo (prestavite predmet na drugo stran mize oz. ga skrijete, kaj dodate...). Otrok naj ugotovi, kaj se je spremenilo.

 

        3. Igra skrivanja 

Otroku poveste, da se boste igrali nekoliko drugačne skrivalnice. Skrivali boste predmet, otrok pa ga bo poiskal. Pokažite mu igračko in otrok si jo ogleda. Nato si pokrije oči ali se obrne k steni. V tem času skrijete igračko na manj vidno mesto, na primer pod mizo, na polico. Otrok se pomika po prostoru in išče skriti predmet. Pri igri se lahko izmenjujete (otrok skrije predmet, starši ga poiščete). 

 

       4. Ploskanje v ritmu 

Otroku zaploskate v ritmu, na primer dvakrat zaploskate hitro in dvakrat zaploskate s krajšim premorom. Otrok posluša ploskanje in nato ponovi za vami. Ploskanje lahko zamenjate z udarjanjem po mizi, po bobnu, s palčkami, s tleskanjem. Vaja krepi razvijanje poslušanja in slušne pozornosti.

 

       5. Poslušanje pravljic, zgodb 

Otroku pripovedujte/preberite pravljico. Nato ga prosite, da jo obnovi. Vprašajte ga po podrobnostih (kdo je nastopal v pravljici, kaj se je zgodilo, kako se je zgodba končala...).

 

        6. Risanje po navodilu

Otrok ima pred sabo list in barvice. Prosite ga, da po navodilu nariše elemente (na sredini nariše hišo, zraven nje drevo, na drevesu ptico, nad hišo sonce...). Vaja je tudi primerna za usvajanje prostorskih pojmov (usvajanje pojmov leva in desna, zgoraj in spodaj). 

 

        7. Metanje in lovljenje žoge, odbijanje žoge

Z otrokom si podajate žogo. Otrok jo spremlja s pogledom. V igro lahko vključite tudi odbijanje žogice skokice. Majhno žogo lahko otrok ujame in vrže z eno roko, nato pa jo ujame in vrže z drugo roko. 

 

       8. Iskanje deteljic in rožic na travniku

Z otrokom pojdite na travnik. Prosite ga, da poišče belo rožo (rumeno, modro). Prosite ga, da poišče tri triperesne deteljice. Ali je morda našel štiriperesno deteljico? Vaja je primerna za razvijanje pozornosti na podrobnosti.

        9. Poslušanje zvokov v gozdu, na igrišču, doma

Prosite otroka, naj zapre oči. Osredotoči se naj na zvoke okrog sebe. Kaj sliši? Morda čivkanje ptic? Lajež psa?

 

       10. Vrečka s skritimi predmeti 

V vrečko ali pod krpo skrijte predmete. Otroku naj bodo predmeti poznani (izberite predmete, s katerimi se je že srečal). Otrok potipa predmet, brez da bi ga pogledal. Spodbujajte ga, da predmet vzame v roko ter ga po robovih potipa s prsti. Vprašajte ga, kaj ima v roki. Je to žlica? Je kocka?

 

        11. Izdelava pripomočka za stikanje, sproščanje

Balon napolnite z moko, s semeni, z rižem... ter ga zavežite. Otrok ga stiska v dlani. Tako se zamoti oziroma stimulira na bolj sprejemljiv način. Pripomoček služi razvijanju taktilne zaznave in umirjanju.

 

        12. Risanje po hrbtu s senzorično žogico ali s prstom 

S senzorično žogico ali s prstom potujete po otrokovem hrbtu. Narišete lahko številke, črke, njemu poznane oblike (srce, sonce). Otrok ugiba, kaj ste narisali. Vaja spodbuja taktilno zaznavo in pozornost.

 

        13. Igra noč in dan

Otroku razložite navodila za igro. Ko rečete noč, se mora uleči na tla. Ko rečete dan, se mora hitro vstati. Vključite lahko tudi druge elemente, na primer šola/vrtec in otrok se zavrti ali poskoči.

 

         14. Igra ogledalo (istočasno zrcaljenje giba drugih)  

Otrok se postavi nasproti starša in ga opazuje. Spremenite izraz na obrazu (na primer se nasmehnite) in otrok vas posnema. Spremenite položaj telesa (dvignite roko) in otrok vas posnema. Izvajate lahko obojeročno gibanje (na primer dirigiranje, risanje po zraku) in otrok vas pri tem posnema - izvaja enake gibe v enaki smeri. 

 

         15. Poslušanje ugank  

Otroku preberite uganko (po potrebi večkrat). Otrok posluša in poskuša ugotoviti, o čem uganka govori. 

 

         16. Igra Kdo je ta oseba?   

Napoveste, da boste opisali osebo, ki jo otrok pozna. Skrbno mora poslušati in nato uganiti, katero osebo opisujete. Pri osebi navedite barvo las in oči, višino, kaj rad obleče, kaj rad je... 

 

          17. Igra gibanja po navodilu...

Otroku vsakič dajte dve navodili, na primer "skoči in se dotakni trebuha". Navodila povečujete glede na zmožnost sledenja otroka. Več navodil daste naenkrat, bolj pozoren mora biti vaš otrok.

 

           18. Veriga jedi/predmetov 

Z otrokom igrajte igro, v kateri izmenično poimenujete različne jedi/predmete. Preden tisti, ki je na vrsti, poimenuje naslednjo jed, mora ponoviti celotno zaporedje že imenovanih jedi/predmetov v pravilnem zaporedju.

            19. Ponavljanje besed, stavkov   

Otroku poveste zaporedje dveh, treh ali štirih besed. Na primer avto, moka, drevo. Nato prosite otroka, da jih ponovi v pravilnem vrstnem redu. Podaljšujte zaporedje besed, da bo igra večji izziv.

Igra lahko vključuje tudi ponavljanje stavkov. Na primer Mojca si je obula čevlje in odšla na sprehod. Otrok mora povedano pozorno poslušati in za vami ponoviti. Začnite s kratkimi stavki, ki jih podaljšujete.

 

             20. Vidno sledenje premikajočemu predmetu

Otrok se usede na stol (lahko tudi stoji). Med vajo ne primika glave, premika samo oči (v vse smeri). Med vajo lahko mežika.

Usedemo se (stojimo) nasproti otroku. Izberemo predmet, ki je po možnosti rumene, zelene ali oranžne barve (barvice, žoga). Predmet postavimo otroku pred oči v takšni razdalji, da ga lahko udobno spremlja. Vaje izvajamo počasi in v enakomernem ritmu. Otrok sledi premikajočemu predmetu v smereh: 

- vodoravno levo in desno,

- navpično gor in dol,

- v krogu v obeh smereh,

- gibanje v vseh smereh,

- blizu in daleč (predmet približamo očem in ga oddaljimo).

Med posameznimi vajami sledenja otrok počiva. Med vajami preverjajte ali je otroku udobno. Vaje so lahko naporne, zato jih izvajamo 2-3 minute na dan.

Vaja doprinese k razvoju branja in pisanja ter uspešnega prečkanja sredinske črte.

 

Leave a Comment